Zgodovina Gasilskega društva Obrež sega daleč nazaj v preteklost, ko še sploh ni bilo društvo uradno ustanovljeno. Začetek dejavnosti našega društva štejemo od leta 1877, ko so deležniki takratne agrarne skupnosti nabavili v Gradcu prevozno ročno brizgalno za potrebe gasilstva v kraju in bližnji okolici.
Društvo pa je bilo uradno ustanovljeno 27. aprila 1924. leta. Na občnem zboru deležnikov agrarne skupnosti v Obrežu so namreč 16. marca 1924 izvolili pripravljalni odbor, ki je takoj začel s potrebnimi aktivnostmi. 27. aprila 1924 je sklical ustanovni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni naslednji funkcionarji društva: Matej Kosi – predsednik, Franc Šala, st. – podpredsednik, Anton Tkalec – tajnik-blagajnik, Matej Šalamun – poveljnik, Andrej Kovačič – podnačelnik, Ivan Borko – orodjar ter člana: Matej Rakovec in Ivan Rakovec.
Odbor je takoj začel vabiti v svoje vrste nove člane. Mesec dni po ustanovitvi je pristopilo k društvu že 52 aktivnih in 68 podpornih članov. Število se je seveda iz leta v leto spreminjalo. Statistike o spremljanju števila članstva društvo nima, ker so se mnogi dokumenti in zapiski v času okupacije izgubili. Zato prihaja včasih do različnih podatkov. Tako je v društveni matični knjigi navedeno le sedem ustanovnih članov, iz drugega, sicer nedokumentiranega vira iz leta 1947, pa zasledimo, da je štelo članstvo v tistem času osemnajst rednih članov. Društvo se je takrat imenovalo Prostovoljna gasilska četa Obrež.
Takoj po ustanovitvi so priskrbeli deležniki agrarne skupnosti v Obrežu društvu prevozno ročno brizgalno, kot je bilo že omenjeno. Ta brizgalna je bila sicer starejšega tipa, ob nakupu stara že 47 let, a je vseeno dobro delovala. Zadovoljni so bili z njo, čeprav ni sama črpala vode, ampak so jo morali v rezervoar nalivati. Za pogon je bilo potrebno najmanj dvanajst mož, da so se lahko večkrat menjavali. Zaradi naštetih pomanjkljivosti je niso obdržali dalj časa. Že po štirih mesecih je društvo to brizgalno prodalo na Preseko. Od gasilskega društva v Ptuju pa je kupilo modernejšo brizgalno (Kernreuter). Mlademu društvu je bila ta brizgalna v veliko veselje in ponos, saj je bila največja prevozna ročna brizgalna v bližnjem okolju.
Nikakor pa niso bili veliko časa s to pridobitvijo zadovoljni. Že po nekaj letih so se pojavile potrebe za nabavo modernejšega gasilskega orodja in opreme. In že v letu 1939 je društvo kupilo novo motorno brizgalno od firme Rosenbauer. Staro ročno brizgalno pa so 1952. leta prodali novo ustanovljenemu društvu v Podgorci. Slovesno blagoslovitev motorne brizgalne so opravili 13. maja 1940. leta pri kapelici v Obrežu. Botra je bila Alojzija Tkalec.
V letu 1943 je društvo kupilo dvokolesni priklopni voz za prevoz »motorke«, cevi in drugega gasilskega orodja. V letu 1948 so se pridružile h gasilcem tudi ženske, tim. ženski odsek, ki se je kmalu pridno vključil v delovanje društva. Želje in potrebe v gasilskih vrstah so se stopnjevale. Leta 1952 je društvo kupilo svoj prvi avto. Bil je sicer v zelo slabem stanju, ki je le s težavo služil svojemu namenu, zato so ga obreški gasilci leta 1960 že zamenjali in si kupili TAM – Pionir.
Tudi letnica 1964 je pomembna za naše društvo. Že od ustanovitve si je članstvo v društvu prizadevalo, da bi razvili gasilski prapor. Ob 40-letnici GD Obrež, ki so jo zelo slovesno proslavili, se jim je želja izpolnila.
V društveni kroniki je zabeleženo tudi leto 1971. Končno smo namreč v tem letu dočakali dan, ko smo kupili sodoben gasilski avto: kombi “IMV”.
Tudi v naslednjih letih obreški gasilci nismo mirovali. Zaradi vedno večjih potreb smo se opremili z dobrimi gasilskimi cevmi in drugimi pripomočki za gašenje požarov po novih standardih.
V letu 1978 smo zopet zamenjali motorno brizgalno za večjo in močnejšo (Rosenbauer). Slovesnost ob prevzemu le-te je bila pri Domu kulture z veliko gasilsko vajo. Botri brizgalne so bili Martin Habjanič, Željko Herceg in središki obrat Droge.
Društvo si je priskrbelo vedno več potrebne opreme in orodij. Zato smo začeli razmišljati o nakupu novega, večjega vozila. Kupili smo ga leta 1983. KOMBI BUS TAM 75 A5 smo člani društva dodatno opremili s predali za orodje in prtljažnikom. Na slovesnosti ob prevzemu avtomobila so botrstvo podpisali: obrat Droge v Središču, Martin Habjanič, Janko Mihorič, Anica Bezjak. Kupili smo tudi dihalni aparat, dvanajstmetrsko tridelno zložljivo lestev, delovne in slovesne obleke.
Naj se na kratko povrnem še v zgodovino gasilskega doma. Sezidali so ga že leta 1880 deležniki agrarne skupnosti in so ga leta 1924 – ob ustanovitvi društva – predali v upravljanje gasilcem. To je bila le skromna hišica, ki si jo je društvo preuredilo za spravilo gasilske opreme.
V letu 1966 je naše društvo prevzelo v upravljanje in uporabo strojno lopo, ki jo je kupila Krajevna skupnost od Kmetijskega kombinata. V tej lopi so se lahko odvijale prireditve le v letnem času, saj je bilo v njej pozimi premrzlo.
Neustrezne prostorske rešitve so narekovale nova iskanja. Rodila se je zamisel o izgradnji novega kulturnega doma. Leta 1974 so imenovali krajani gradbeni odbor v sestavi: predsednik Anton Marčec, st., tajnik Radko Aleksič in blagajnik Janko Munda. Odbor je pripravil dokumentacijo in začela se je gotovo največja in najenotnejša akcija v zgodovini našega kraja doslej. Odprtje Doma kulture je bilo leta 1981. S to pomembno pridobitvijo je društvo pridobilo zelo dobre prostorske pogoje za razne prireditve in tudi za druge aktivnosti za potrebe krajanov.
V letu 1979 smo začeli z adaptacijo gasilskega doma, ki bi naj ustrezal potrebam sodobnega časa. 1981. leta so bila dela opravljena. Doslej smo podajali v našem kronološkem pregledu predvsem društvene pridobitve, a poleg teh dogodkov smo bili priča tudi neprijetnim dogodkom. Noben gasilec ni ravnodušen, ko mora posredovati in se odzvati klicu na pomoč. Posebej naj omenim naslednje velike požare, in sicer leta 1932, 1945, 1946 in julija 1988. leta v Središču, septembra 1979. leta v Obrežu pri Habjaniču ter leta 1937 na Humu, kjer so pomagali pri gašenju tudi obreški gasilci. Društvo je sodelovalo tudi pri treh velikih gozdnih požarih. Do danes je društvo interveniralo že več kot stokrat. V obdobju po osamosvojitvi Slovenije se je tudi za PGD Obrež začelo novo obdobje delovanja društva. Občutne so spremembe glede financiranja društev. Ni več dovoljeno tiste vrste financiranje, ki je temeljilo na veselicah in tombolah, kot je bilo običajno v prejšnjih časih.
Pa naj nadaljujemo raje z uspehi! 4.5.1997 beležimo prevzem gasilske avtocisterne, enega največjih vlaganj v zgodovini našega požarnega rajona (v vrednosti 9.281.000,00 tolarjev). S svojimi dopisi, poročili, obvestili, mnenji, prošnjami in vso potrebno dokumentacijo, ki smo jo morali predložiti, da smo lahko argumentirali upravičenost investicije, smo uspeli. Imeli smo popolno soglasje z vodstvom Gasilske zveze Ormož. Na osnovi tega smo naleteli na zelo veliko razumevanje pri naših krajanih, občini Ormož, krajevni skupnosti Središče ob Dravi, delovnih organizacijah, obrtnikih in tudi naših zdomcih. Za aktivnosti v zvezi z nabavo avtocisterne smo obreški gasilci porabili približno 970 ur prostovoljnega dela.
Avtocisterna je bila velika pridobitev za naše delovanje, a se nismo zadovoljili z doseženim. 17.6.2000 smo prevzeli manjše gasilsko vozilo za gozdne požare GV – GPI tip NISSAN PICK UP 4X4 2,5 TDI. Vozilo lahko napolnimo s 350 litri vode. Ima bencinski motor z visokotlačno črpalko (50 l /min pri 50 barih).
Že leta 1998 smo začeli resno razmišljati tudi o obnovi, oziroma popravilu orodnega vozila TAM 75 A5. Sklenili smo, da bi vozilo zamenjali in nadomestili z novim terenskim vozilom. Ta sklep smo predstavili predsedniku in poveljniku GZ Ormož in skupaj izoblikovali mnenje o nabavi manjšega gasilskega vozila, ki bi naj bilo namenjeno za notranje požare kot tudi gozdne požare in za požare v naravi sploh. Nabava je bila upravičena iz dveh temeljnih razlogov:
– V našem požarnem rajonu, ki obsega veliko gozdov (cca 950 ha), je nabava takega vozila prav gotovo smiselna.
– Omenjeno vozilo predstavlja zelo dobro dopolnitev k opremljenosti našega gasilskega sektorja v Središču ob Dravi, ker v GZ Ormož še ni bilo dotlej podobnega vozila.
Strokovna ocena predstavnikov gasilske zveze Ormož in našega operativnega vodstva je kmalu pokazala kot pozitivno realnost. V letu 2000 smo gasili že štiri požare. Posebej bi omenil požar 3.1.2000 na Krčevinah, ki je bil pri zelo nizkih temperaturah (-13°C), kjer je naša tehnika odigrala pomembno vlogo pri reševanju imetja in živine.
Ko smo nabavili drugo manjše gasilsko vozilo, smo morali poskrbeti za garažo. Naredili smo jo iz sejne sobe.
Že februarja 2002 smo zato pričeli z urejanjem sejne sobe v podstrešnih prostorih gasilskega doma. Dela so potekala vse do avgusta. Porabili smo 639.218 tolarjev finančnih sredstev iz društvene blagajne in 120.000 tolarjev sponzorskih sredstev, kar je bilo namenjeno predvsem za material. Delo smo gasilci opravili v glavnem sami s prostovoljnim delom; opravili smo 579 prostovoljnih ur. Naredili smo zelo lep prostor za 40-50 ljudi. V jeseni 2003 pa smo naredili še fasado in uredili okolico doma. Tako, da vas ob prihodu v našo vas pozdravi slika našega zavetnika sv. Florijana, ki je na pročelju doma.
